1 files changed, 98 insertions, 0 deletions
diff --git a/geo/sprasevanje/1/dokument.md b/geo/sprasevanje/1/dokument.md
index a98f219..2a0adee 100644
--- a/geo/sprasevanje/1/dokument.md
+++ b/geo/sprasevanje/1/dokument.md
@@ -256,3 +256,101 @@
 * po prvi svetovni vojni se je povezovanje z ZDA še povečalo
 
 * stiki litosferskih plošč: Severnoameriška, Karibska, Kokos, Tihooceanska, Nazca, Južnoameriška
+
+## medmorska Amerika
+
+* most med severno in južno Ameriko, ki je v ožini pri Panamskem prekopu širok le 60 do 70 kilometrov.
+* gorato ozemlje, vseeno pa nižje od Andov v južni Ameriki
+* menjavanje primorskih nižavij, nizkih planot in 3000 do 4000 metrov visokih hribov, na severu se ozemlje razširi v mehiško visoko planoto, obrobljeno z visokimi hrbti in to je prehod v gorati zahod severne Amerike
+* za medmorsko Ameriko so značilni potresi, vulkani, hurikani, usadi, poplave, bolezni
+* karibsko morje in mehiški zaliv (Ameriško sredozemlje
+* karibski tok / zalivski tok
+* severnovzhodni pasati (vlažni so, ker pihajo z morja)
+* san Juan - vlažno tropsko podnebje
+* kingston - savansko
+* guaymas - puščavsko
+* ciudad de México - visoka nadmorska višina - kaktusi
+
+## mehika
+
+* Tenochtitlan - prestolnica Aztekov na dnu osušenega jezera, podoben izgled je imel kot Benetke (ulice = plovne poti), španci so ga porušili, zasnova španskega kolonialnega mesta (na sredi je trg). Problemi glavnega mesta:
+	- Popocatepetl (5442 metrov) - delujoči vulkan (kot Vezur)
+	- lega na dnu osušenega jezera
+	- potresi (na tektonski prelomnici)
+	- temperaturna inverzija (200 dni v letu)
+	- priseljevanje (velik naravni prirastek)
+* dolina kaktusov v Mehiki - naravna vegetacija v Ameriki
+* tropski višinski pasovi in kmetijski pasovi (učbenik 79-80)
+
+### gospodarstvo mehike
+
+* visoko razvita civilizacija v predšpanskem obdobju - Maji in Azteki
+* kolonialno obdobje in osamosvojitev 1820
+* pred vojno z ZDA je 1846-1847 je bila dvakrat večja
+* premirje in 1853 je bila določena meja, ki danes razmejuje Latinsko Ameriko in Anglo-Ameriko
+* po osamosvojitvi revolucije in državljanske vojne
+* izvoznica srebra, ima cink, baker, žveplo, železo, zlato
+* od začetka 20. stoletja - nafta. Prva črpališča nafte v bližinimesta Tampico na vzhodu
+* 1938 leta nacionalizacija naftnih polj, pozneje nafte zmanjka
+* po letu 1970 nova črpališča na prehodu na polotok Yucatan - velikopotezno črpanje nafte in plina - hiter gospodarski razvoj
+* industrializacija je na osnovi nafte in tujih posojil sprožila inflacijo, padanje standarda, sledil je velik zunanji dolg, velika gospodarska in socialna kriza in beg kapitala v tujino. država dolgove odplačuje
+
+#### problemi hitrega gospodarskega razvoja
+
+* industrializacija na osnovi nafte in posojil je sprožila inflacijo
+* padanje standarda
+* velik zunanji dolg - gospodarska kriza in beg kapitala v tujino
+* program "zategovanja pasu" - Mednarodni denarni sklad. Gospodarstvo mora biti prepuščeno tržnim zakonitostim.
+* mehika z dohodki od nafte plačuje obresti, glavnica ostaja nedotaknjena.
+
+#### maquilador(es)
+
+* mehika po drugi svetovni vojni razvije industrijo. to povzroči hitro rast prestolnice in zaostajanje na severu. 1964 v pasu 20 kilometrov ob meji z ZDA začno ustanavljati poslovna gospodarska območja z velikimi davčnimi olajšavami - maquiladores.
+* tuja podjetja brez dajatev pripeljejo polizdelke ali surovine - večina izdelkov gre v izvoz. 1994: NAFTA: z njo so postavljali obrate tudi v notranjosti. okoli 2000 predstavljajo polovico izvoza. nekateri so proizvodnjo prestavili v cenejše predele - v Azijo.
+* 3000 maquiladores, več kot milijon ljudi, predvsem žensk
+
+##### prednost in slabosti
+
+* za američane so zemljišča in delovna sila cenejša, plačujejo malo davkov in carin ni
+* varnost delavcev in zaščita okolja sta manj stroga, delavke zaslužijo šestino tistega, kar zaslužijo v ZDA. Dobički ostanejo vlagateljem.
+* Mehika - ženska delovna sila dobi delo, tuja vlaganja pomenijo priliv znanja in novo tehnologijo
+* v obmejnih mestih porast marginalnih naselij, prizadeta pitna voda, onesnažene reke, ogroženo okolje. Denar se steka v prestolnico
+
+# medmorska amerika
+
+* vzhodna obala nizka, močvirnata, tropski deževni gozd
+* zahodna obala sušnejša in razgibana, večina živi na planotah in kotlinah v notranjosti
+* majhne samooskrbne kmetije, najemanje zemlje in sezonsko delo na plantažah. Industrija se šele razvija.
+* ameriške družbe so vlagale denar v plantažno gospodarstvo in zgradile infrastrukturo.
+* rasna sestava: Belize: pretežno črna država, Gvatemala: indijanska, Kostarika: bela, v ostalih prevladujejo mestici
+
+* srednja amerika se deli na mehiko, medmorsko ameriko in na karibske otoke
+
+## banana republike
+
+* izvoz samo enega izdelka ali kulture
+* nadzor gospodarstva s strani tuje države, podjetja
+* neenakomerno porazdeljeno bogastvo
+* prvi primeri v srednjeameriških državah
+* izraz nastane v letu 1901 - avtor Porter Honduras
+
+### večji problemi v srednji ameriki
+
+* potresi, hurikani, nesodelovanje, vezanost na uvoz, točke, narava, turizem, kultura, zgodovina
+
+## karibsko otočje
+
+### zgodovina
+
+* mešanica majhnih samostojnih držav in različno odvisnih območij. Temu primerna je jezikovna slika. Dominikanska republika-španska, Haiti-francoska, Caracau-nizozemska in Jamaika-angleška
+* sprva so bile španske kolonije. ob odkritju zlata in srebra v mehiki in peruju so postale zapostavljene.
+* v 17. stoletju razvoj plantažnega gospodarstva in sužnji iz Afrike. tropski viharji, gospodarske in politične krize.
+* za otoke so se začeli zanimati francozi, britanci, ZDA in nizozemci. to je botrovalo jezikovni in politični razdrobljenosti
+
+### hispaniola
+
+* Haiti - najbolj revna država zahodne polovice sveta - večinoma črno prebivalstvo
+* dominikanska republika - plantaže sladkornega trsta
+
+* jamajka: sladkorni trst, banane, hurikani
+* kuba, portoriko: španski koloniji 1898, vojna z ZDA, ameriški koloniji