1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
|
#include <stdio.h>
#include <stdlib.h>
#include <math.h>
#define ZACETNA_VELIKOST 128
int ulint_array_print (unsigned long int * b, size_t a, FILE * f) {
fprintf(f, "{ ");
for (size_t j = 0; j < a; j++) // ob !zadnjem natisnemo še ", ".
fprintf(f, "%ld%s", b[j], (j == a-1) ? "" : ", ");
fprintf(f, " }");
return 0;
}
int main (int argc, char ** argv) {
if (argc != 1+1) {
fprintf(stderr, "uporaba: %s <stevilo po vrsti>\nprimer: %s 4 < stevilka.txt\nprogram v stdin pričakuje ASCII številke, ločene z LF po vrsticah in s presledkom po stolpcih. naj se stdin konča z LF! če številke pišete na roke, začnete računanje s Ctrl+D. ker iščemo tudi po diagonalah in stolpcih se celoten input shrani v dinamično pridobljen delovni spomin.\n", argv[0], argv[0]);
return 1;
}
unsigned long int n = strtoll(argv[1], NULL, 10); // Number in a row
char c = fgetc(stdin); // Current buffer Character
if (c == EOF) {
fprintf(stderr, "napaka! pred EOF ni bilo v stdin podatkov!\n");
return 2;
}
size_t i = 0; // Index za loope
size_t z = 0; // Zapisano VRSTIC!
size_t r = 0; // zapisano številk pri trenutni vRstici!
short int t = 0; // zapisano pri Trenutni številki, da lahko delamo strtoll
size_t velikost_v = ZACETNA_VELIKOST;
size_t velikost_1 = ZACETNA_VELIKOST; // velikost ene vrstice
size_t * dolzina_vrstice = malloc(sizeof(size_t) * velikost_v);
long int ** v = malloc(sizeof(long int *)*velikost_v); // Vrstice ŠTEVILK!!!
v[0] = malloc(sizeof(long int)*velikost_1);
size_t vel_ts = ZACETNA_VELIKOST;
char * trenutna_stevilka = malloc(sizeof(char) * vel_ts);
trenutna_stevilka[0] = '\0';
while (c != EOF) { // paziti moramo na big endian zapis številk
if ((c - '0' >= 0 && c - '0' <= 9)) { // c je številka
if (vel_ts-3 <= t+3) {
vel_ts = 2*vel_ts;
trenutna_stevilka = realloc(trenutna_stevilka, vel_ts*sizeof(char));
}
trenutna_stevilka[t] = c;
trenutna_stevilka[++t] = '\0';
fprintf(stderr, "debug: nastavil trenutna_stevilka ob znaku '%c' na \"%s\"\n", c, trenutna_stevilka);
}
if (c == ' ' || c == '\n') { // ločilo
if (velikost_1-3 <= r+3) { // off by one (:
velikost_1 = velikost_1 * 2;
v[z] = realloc(v[z], velikost_1 * sizeof(long int));
}
v[z][r] = strtol(trenutna_stevilka, NULL, 10);
fprintf(stderr, "debug: nastavil v[%ld][%ld] iz \"%s\" na %ld.\n", z, r, trenutna_stevilka, v[z][r]); // dobro bi bilo nastaviti [0] na \0 PO tem!
trenutna_stevilka[0] = '\0';
r++;
t = 0;
}
if (c == '\n') { // c je ločilo
if (velikost_v-3 <= z+3) { // for good measure imamo šest vrstic več #OB1
velikost_v = velikost_v * 2;
v = realloc(v, sizeof(long int *)*velikost_v);
dolzina_vrstice = realloc(dolzina_vrstice, sizeof(size_t) * velikost_v);
}
dolzina_vrstice[z] = r;
velikost_1 = ZACETNA_VELIKOST;
z++;
v[z] = malloc(velikost_1 * sizeof(long int));
r = 0;
}
c = fgetc(stdin);
}
// sedaj samo preverimo, če se pravilno preberejo številke #DEBUG
for (i = 0; i < z; i++) {
ulint_array_print(v[i], dolzina_vrstice[i], stderr);
fprintf(stderr, "\n");
}
return 0;
}
|
