1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
|
%\begin{multicols}{2}
\section{Teoretični del}
V teoretičnem delu se predstavi in opiše državni zbor z uporabo virov, tako da se izlušči ključne podatke.
\subsection{Pojem \textit{celostna umetnina}}
V članku Filozofskega vestnika\cite{celostna} je pojem definiran tako:
\begin{displayquote}
Pojem celostne umetnine (nem. Gesamtkunstwerk) in njegove pojavne oblike so tipičen novoveški pojav, ki poskuša znova združiti v eno vse posamezne umetniške zvrsti. Potreba po takšnem (ponovnem) združevanju se sklada z nastankom sodobnega pojma umetnosti /.../
\end{displayquote}
\subsubsection{V slikarstvu}
V slikarstvu se pojem celostne umetnine velikokrat pojavi v baroku, ko govorimo ne le o sliki sami, temveč tudi o njeni postavitvi, osvetlitvi, načinu slikanja, okvirju in okrasih.
\subsubsection{V arhitekturi}
Na primeru slovenskega parlamenta lahko izpostavimo več temeljev celostne umetnine. Najprej je tu vhodni marmornati portal, marmornate stene v notranjosti in izklesi kipov. To predstavlja kiparstvo in kamnoseško umetnost. Arhitekturne značilnosti se kažejo kot prvine modernističnih stavb ter postavitve trga in zelenega parka za in okoli državnega zbora kot okolica parlamenta. Slikarstvo se izrazi v obliki fresk in impresionističnih slik v dvoranah.\cite{umetniska}
\subsubsection{Barok}
V baroku se sakralna arhitektura združuje skupaj z sakralnim kiparstvom in glasbo. To se predvsem opazi v opernih hišah, ki so polne okrasja in arhitekturnega blišča.
\subsubsection{Pojav celostne umetnine po svetu}
Celostna umetnina se pojavlja v grških tragedijah, romantičnih romanih evropske predromantike, Wagnerjevih operah in Baudelairovi pesmi Korespondence.\cite{celostna}
\subsection{O slovenski zgradbi parlamenta in o njenem arhitektu}
V petdesetih letih dvajsetega stoletja je bila razpisana Prešernova nagrada na natečaj za arhitekturno zasnovo skupščinske stavbe. Na razpis se je prijavilo osemnajst arhitektov, prvega mesta ni dobil nihče.\cite{delo}
\subsubsection{Arhitekt}
Poleg Jožeta Plečnika je bila naloga zaupana še Edvardu Ravnikarju, Vinku Glanzu, Nikolaju Bežku in Marku Župančiču.
\paragraph{Življenje}
Vinko Glanz se je rodil 31. julija 1902 v Kotorju v Črni gori. Po končanem študiju ladjedelstva v Zagrebu je prišel na Tehniško fakulteto v Ljubljani in tam leta 1927 diplomiral. Najprej je bil zaposlen pri spomeniški službi v Dubrovniku (1930-1941), pred napadom na Kraljevino Jugoslavijo pa je bil nekaj časa arhitekt banske uprave v Ljubljani. Po vojni je načrtoval stanovanjske bloke. Umrl je 20. februarja leta 1977.\cite{wikiglanz}
\paragraph{Dela}
\begin{itemize}
\item Hotel Jugoslovanski kralj (danes Hotel Slovenija)
\item Trubarjev spomenik na Rašici
\item Gimnazija Vič
\item Spomeniški kompleks Gramozna jama
\item Stavba ljudske skupščine (danes Parlament)
\end{itemize}
\subsubsection{Zgodovina}
Sprva je bilo govora o Plečnikovi Katedrali svobode, kasneje, leta 1954, pa se je začela gradnja na nekdanjih nunskih vrtovih --- brez gradbenega dovoljenja --- po Glanzovem modelu\cite{delo}.
Stavba je bila zgrajena med letoma 1954 in 1959 kot Ljudska skupščina. Prvič je začela delovati kot državni zbor 23. decembra 1992. 19. maja 2010 so potekale študentsko--dijaške demonstracije, ki so se spremenile v izgrede. Demonstranti so začeli metati razne predmete in poškodovali stavbo.
27. avgusta pa se je v stavbo zaletel avtomobil, ki je spet poškodoval stavbo.\cite{wikistavbadz}
\paragraph{Notranjost}
freske in slike
\paragraph{Portal}
zunanji črni del, izklesan iz črnega marmorja
%\end{multicols}
|
